Sprejmi, zadihaj in pojdi naprej!

Kako iti naprej? Se kdaj to vprašate. Vedno je najprej težko, sploh takrat ko ne znamo in ne vemo, kako opustiti preteklost in živeti sedanjost. Včasih pride do situacij, ko ugotovimo, da nas nekaj znotraj še vedno "grize", nam nekaj ni prav, tega enostavno ne znamo SPREJETI. Kako to storimo? Moja resnica je, da je vse minljivo. Vsak slab občutek, slab dan, slabe situacije vedno minejo. Zato si skušam reči, kadar imam mogoče slab dan, pa ne najdem izhoda, kako bi sama to obrnila v dobro: "Tudi to bo minilo." In se enostavno prepustim, pozabim in grem naprej. In na koncu dejansko ugotovim, da je to res. Mine. Če ne verjamete ali niste prepričani, poskusite. Mogoče vam bo pa to nova popotnica za lepše dni. So tudi drugi načini seveda, to je samo eden od mnogih. Vedno lahko vsako slabo situacijo obrnete na boljše, gledate nanjo z drugega vidika in nazadnje ugotovite, da je bilo v vašem dnevu dejansko vse dobro. In si lahko čestitamo za osvojen izziv. Vedno bodite ponosni nase, ne glede na to ali ste bili pri tem uspešni ali ne. Vedno si morate priznati svoj trud. Delajte po svojih najboljših močeh. In sprejmite svoje napake, pa če se tisti trenutek zdijo le nemogoče. To ste vi, z vsemi kapricami, ki jih premorete. Najlažje jih je SPREJETI. Zadnje dni, ne vem, če ste tudi sami ugotovili, so se v naše življenje vračale zelo podobne situacije, ki smo jih preživljali pred časom, v preteklosti in takrat jih nismo znali to razrešiti oziroma jih ugledati v pravi luči. Veliko je bilo govora o retrogradnem Merkurju, v zadnjih parih dneh. Ta močno vpliva na naša čustva in vrača v naše življenja nekaj kar je bilo že videno, udejanjeno. To je priložnost za nov vidik. Spoprijemanje s podobnimi situacijami, vendar z drugačnim načinom nas pripelje do nove točke rasti. Naučimo se marsikaj. Že dovolj je, da to prepoznamo in ugotovimo, da nam je to zelo znano in se tega zavemo, da ste nekaj podobnega v preteklosti izkusili. Naj bo to čudovit vpogled v našo preteklost, sprejetje le te in da iz nje nekaj potegnemo. Nekaj dobrega seveda. Kaj smo se danes naučili? Čimveč SPREJEMATI. Sprejemati samega sebe in s tem tudi druge. V vsakem od nas je tista luč božanstva, poglejte na sebe s tega vidika in tudi druge. Je lažje. Bodite, bodite VI. In zavedajte se, da niste sami, vsi doživljamo podobno. Blagoslov.

Učiti se, učiti se in še enkrat učiti se

Vsak dan je nov dan za začetke, za stvari, za razreševanje situacij, katerih v preteklosti nismo znali ali nismo vedeli, kako bi jih rešili, da bi si rezultat obrnili v svoje dobro. Vendar nam je to dano takrat, ko se nam ponudi priložnost, za to pa ne vemo, kdaj bo. Takrat bomo reagirali spontano, nenaučeno v skladu s svojo dušo. Ona nam bo povedala, kako reagirati v dani situaciji. Zakaj včasih tako radi zakompliciramo stvari? Se radi igramo mučenike ali enostavno ne znamo stvari obrniti na bolje? Mogoče je to odraz naših preteklih izkušenj, izkušenj, ki so nam dale vedeti, da je včasih težko, da se mogoče stvari ne bodo obrnile na bolje, da bo nekako vse v našem življenju ostalo isto, monotono. Ne. Preposto. To ni odraz naših duš, to je odraz našega ega, ki nas skuša prepričati, da ne bo nikoli bolje. Kje pa to piše? Ali nam je bila dana nekakšna "zapoved" po kateri se rabimo zgledovati celo življenje ali smo za vse mi sami "krivi" in smo le tisti, ki to zmoremo spremeniti? Da. Mi smo tisti, ki lahko stvari obrnemo na glavo. Skozi življenje vsi dobivamo lekcije, takšne ali drugačne. Ene so malo bolj lažje, druge težje. Kakor za koga. Pa veste, da so načeloma vsi rezultati teh izkušenj dobri, pozitivni? No to je to. Obračati slabe situacije, izkušnje v pozitivno smer. Jaz jih sama dobivam sedaj že nekaj časa. Kakor mislim, da mi je potrebno vse znati v enem dnevu, se vsega v enem dnevu naučiti v danih 24 urah, se vse tako obrne, da enostavno ne zmorem v enem dnevu vsega. Kar je normalno. Kje piše da imamo 24 ur, da postorimo čisto vse kar smo si zadali ali so nam zadali drugi? Nikjer. Mi sami si rabimo ustvariti takšne pogoje, ki bodo zadovoljevali naše potrebe po tem, da bomo skozi en dan naredili vse po svojih najboljših močeh, vendar v zakup, da so kakšna opravila, ki nam pa lahko vseeno ostanejo za jutri, da jih opravimo. Jaz verjamem, da se da. Tisti, ki ste v službi mi boste verjetno zatrjevali, da ne gre. Razumem. Kaj pa vsaj pet minutni predahi med delom? Se res ne da? To veste vi sami. Že pet minut, verjamem da je čisto dovolj, da si spočijemo svojo glavo in zadihamo ter nadaljujemo z delom. Vzeti si je potrebno čas. Časa je vedno dovolj. Čas dobro veste da je relativen. Kako pa bi sploh mi delovali v dnevu, tednu ali celo mesecih brez ur, brez koledarjev? Se to kdaj vprašate? Tako so delovali včasih, pa so vseeno preživeli skozi dan in verjetno tudi postorili tisto, kar so si zadali. Danes smo pa omejeni z urami, ki nam nekako narekujejo, kdaj bom kaj počeli. Zato hitimo, nezavedno sicer...(5 minut pavze)...vendar se lahko vsakič ko se tega zavemo ustavimo. Naš razum želi, da čimveč naredimo, da pohitimo. Kam se nam pa mudi? Moramo ujeti vlak. Celo življenje imamo pred sabo, da se učimo in rastemo, tudi če nam spodleti na prvi dan. Kaj nam preostane? Zavihteti rokave in vstopiti v nov dan z optimizmom in s tem, da se lahko, da se zmoremo pobrati in ponovno vstati in iti naprej. Lahko, da se kdo od vas najde v tem zapisu ali pa ne. Ne vem. To boste presodili sami, ko boste to brali. Vedite, da nismo sami in da so nam vsak sleherni dan dane priložnosti, za osvajanje lekcij in za rast. Se kdaj vprašate, da ste si pa mogoče te dane lekcije sami izbrali? Lep dan še naprej, naj bo spodbuden, napreden in zmagovalen. Tudi če padete, se lahko vedno poberete. Bodite in uživajte. Blagoslov.