torek, 18. februar 2014

Kako naprej?

Najprej naj pozdravim vse, ki me spremljajo in spremljajo moje besede na tej strani. Hvala vam, ker ste. Rada bi tudi poslala en velik Blagoslov vsem tistim, ki se ta dan trenutek še postavljajo na noge bo tem hudem vremenu, ki še danes bremeni nekatere duše, ki se skušajo pobrati iz tega takorečenega naravnega kaosa. Blagoslov vsem in naj vam na ponovnem vzpostavljanju reda sveti velika Luč!

Tako, naj nadaljujem. Mislim, da pridejo dnevi, ki ti prinašajo to, da se enkrat dokončno odločiš kako živeti naprej. Kaj je tvoj naslednji korak in kako stopiti z njim tako, da boš sebi naredil najboljše? Ne pozabite, to ni lasten egoizem, to je enostavno korak v pravo smer, da storiš za sebe tisto kar potrebuješ v tem življenju, da se boš lahko dokončno naučil in tudi to znanje peljal naprej. To kar storiš zase, posledično vpliva tudi na druge. Če verjameš, da ti bo to dejanje, ki ga boš storil, prineslo veliko dobrega in boljšega, zakaj bi pa omahoval. V to bodite prepričani. Če v svoj korak niste prepričani, počakajte in a storite takrat ko boste. Ampak ne obupajte. Vse prinese določene rezultate, slabe, dobre, ne vemo. Če pa globoko v sebi veste, da ste na vsaj malo pravi poti, potri svoje lastne spremembe, potem je to to.

Dnevi se tako hitro zaključujejo, ne glede na njihovo trajanje, ampak tako hitro vse mine. Res. Zato verjemite, da tudi slabo hitro mine. Ostanite optimisti in resnično glejte naprej. Trenutno niso ravno lepi časi, če smo iskreni. Smo pa, kar resnično verjamem, v obdobju sprememb. Sprememb, ki nam jih prinaša Vesolje. K nam pripelje situacije, katere smo primorani sprejeti in iih včasih spreobrniti v prid temu, da bomo iz njih potegnili vse najboljše. So situacije kot so skrhani odnosi v družinah, različne čustevene travme, ljudje ki so obupani brez služb, revni ljudje in še bi lahko naštevala. Ene situacije so resnejše kot druge. Samo verjamem, da niso nerešljive, samo poglobiti se moramo v njih in poiskati rešitev, da to odpravimo, rešimo. In tako gremo naprej.

Upam, da sem s temi besedami vsaj našla ljudi in sebe (se ne izključujem), da bomo stvari spreminjali v prid dobrega in iskrenega. Da bomo lahko pomagali sebi in s tem še drugim, da vidijo, da smo res LUČI, ki svetijo v tej časih teme in da so pred nami, v gorečem upanju, res boljši časi. Če vsaj ne naredimo tega res za sebe, se spomnimo naših otrok, ki bodo ostajali za nami in kaj bodo brez nas znali in kako bodo močni. Stremim k temu, da smo glas, glas zase in za naše otroke, da bomo boljši, boljši znotraj in s tem navzven. Bo težko, vendar še v najhujšem nam lahko posveti rahla luč, ki nas bo dvignila in nas napojila z mogočno lučjo.

Hvala Vam in tudi vsem tistim, ki širite te Božje in čiste informacije, da bomo res lahko edinstveni in seveda srčni. Spoštujte se in si res nudite oporo in ljubezen. Ste GLAS.

Nina Rossi aka Nina Rozina