Zaupajte vase!

Včasih malo izgubimo tla pod nogami. Izgubimo sebe, svoje bistvo, kdo smo. Pridejo pa trenutki, ko se tega le zavemo in se postavimo nazaj na trdna tla, na noge. Poiščemo sebe in najdemo svoje zaupanje. Zaupanje vase. V to, da smo sposobni marsikaj lepega na tem planetu. Vse nam je dano, samo najti in zagrabiti rabimo to. Ko pride nezaupanje, nevera, potem marsikaj prikličemo v svoje življenje, v svoj odnos do bližnjih. Predvsem je to ljubosumje. Tudi sama sem doživela to, vendar spoznavam, da SEM najboljša in si zaslužim le najboljše, kot si VSI VI! To imejte vedno v srcu. Nosite to misel vedno s seboj, kamorkoli greste. Začutite to. Vaša veličina se skriva v vas samih. BOG, Univerzum nas nikoli ne pusti na cedilu. Zato naj vas vodi srce. Um je vedno tisti, ki nas zavaja in nas hoče umakniti stran od ljubezni do Boga. Ste kdaj pomislil, o tem, če ste doživeli kakšne težke trenutke ali se soočali s težko situacijo in se je z molitvijo razrešila? Potem veste sami pri sebi, da je to to. Ne izgubite tega. Bodite optimistični, odganjajte stran vse tiste misli in občutke, ki niso v vaše najvišje dobro, ne bojte se, strah je samo lupina, luknja, nič. S svetlobo vedno najdemo sebe. Svetloba je in bo. Zato ohranjajte vero vase, sprejmite se takšni kakršni ste, poskušajte sprejemati tudi ljudi okoli sebe takšne kot so. Vsak od nas ima na tem planetu nek višji namen. In vedite, da nismo zastonj tukaj. Zavestno spreminjajte svoje življenje, če čutite, da želite da je drugače. Ni lahko, ni pa tudi tako težko, da ne bi poskusili. Zamislite si, da v svojem umu nosite čudovito Božansko energijo, ki vas vsak trenutek napaja s čudovitimi idejami, mislimi in s tem privablja v življenje same čudovite stvari. Imamo OBILJE, samo prepoznati ga moramo! Jaz sama sem bila blagoslovljena v tem zadnjem letu tako močno in včasih to malo pozabim. Zato najprej HVALA Bogu, da si z mano vsak trenutek, hvala vsem bližnjim, staršem, partnerju, da mi dajte smisel v tem življenju, da lahko napredujem v vseh pogledih, hvala prijateljem, da učite, da spoznavam svoje napake in jih dvigujem v višave ter jih sprejmem in spreminjam, hvala tudi vsem mojim duhovnim učiteljem, ki me duhovno povzdigujete na višje ravni in mi dajete vedeti, da nisem sama in da lahko na življenje gledam tudi iz drugega vidika, predvsem optimisitčnega. Hvala, hvala, hvala! Zaupajte in bodite hvaležni!

Vsak dan je lahko nov začetek

Vedno bolj se sprašujem, kako vam še sporočiti stvari, ki vas bodo spodbudile k višanju vaše lastne zavesti. In prišla je ideja na plan. Se kdaj vprašate kako preživite dan, kako poteka vaše dnevno miselno kreiranje in kako se to odraža v vaših dejanjih? Verjamem, da nas veliko preživi dan tako, da si na koncu rečemo: "lahko bi danes pa tako naredil, zakaj nisem!" Naj ne bo vprašanj ZAKAJ. To je tako nepomembno vprašanje in po eni strani prav samoumevno, ker vedno dobimo iz njega jasen odgovor, zato da se nekaj naučimo iz tega. Zato ne obžalujte svojih napak, potegnite iz njih nekaj dobrega, super, da jih lahko naredimo in da vemo, da jo lahko naslednjič popravimo, oziroma se lahko na dane situacije odzovemo malo drugače. Tako se počasi začnemo spreminjati. Vedite, da niste sami v tem. Vedno vas kdo spremlja in vas spodbuja. Naj bo to vaš angel varuh, vodnik ali pa kateri od vaših bližnjih. Kako potekajo moji vsakdani. Jaz se poskušam zbuditi z nasmehom ali vsaj z najlepšo mislijo, se pravi, da si rečem: "Vem da bo danes srečen dan!" ali "Vesela sem, srečna sem in čaka me dan zanimivih dogodivščin!". Ne uspe mi vsak dan, je odvisno od mojega prejšnjega dneva, kako zaspim, saj pravijo, da s tisto mislijo, s katero zaspiš se tudi zjutraj zbudiš. Mogoče sami veste, če ste to kdaj izkusili. Po svojem jutranjem prebujanjem opravim s svojo vsakodnevno rutino, v katero verjamem, da jo ima čisto vsak od vas. Če pa niste človek za rutine, potem pa še toliko bolje. Vendar verjamem, da je potrebno vsaj zjutraj ohraniti neke vrste "navado", ki jo lahko zlahka opravimo pred začetkom službe, šole ipd. Pri meni je to jutranji obred z branjem knjige, "kavica" in izvajanje tibetanskih vaj (o tem kdaj drugič) ali jutranja meditacija. To vse mi pomaga pri miritvi svojega uma, da z mislimi ne hitim v dan, da se osredotočim na ta DANI trenutek dneva. Branje duhovnih knjig vzpodbudi duha, da začuti, da nam je mar, da ga poslušamo, da mu damo tisto "dušno hrano", ki jo potrebuje. Nekateri imate verjetno drugane metode za višanje svoje dušne energije, tako da kar nadaljujte s tem, če je to že v vašem vsakdanu. Vedite, da pa včasih jutranja rutina ravno ne uspe. Mogoče kdaj zamenjamo okolje, nismo vajeni prostora v katerem smo, nismo obkroženi z domačimi, znanimi energijami. Za vse je rešitev. Vedno se najde priložnost, da opravimo vsaj en del svoje jutranje rutine. No po svojem "obredu" potem smuknem v svoja bolj udobna oblačila in si naredim okvirni plan. Prvo se vprašam, kaj Nina potrebuje danes? Naredim seznam RABIM. Napišem na list, pregledam kaj rabim in se tega počasi lotim. Za kakšne stvari, opravila, za katere nimam pogojev, da bi jih opravila, lahko prenesem na kak druga dan, tako da ne obžalujte, če vam vse ne uspe v enem dnevu. Dan je dolg samo 24 ur. Eno tretjino naj bi porabili za naše obveznosti, se pravi služba, študij ipd, drugo tretjino ZASE, za družino, svoj prosti čas, zadnjih osem ur, pa vemo, rabimo pa tudi počitek, saj brez tega ne moremo niti funkcionirati. No in po seznamu se lotim počasi svojih obveznosti. Ko delam poskušam vse svoje misli osredotočit na trenutna dejanja. Da sem zavestno prisotna v svojem opravilu. To je moja DUŠA srečna. Vem da je. Ni vedno lahko, vendar se splača in se vse da. No po obveznostih pa pridejo neobveznosti, preživljanje časa s seboj, s svojimi bližnjimi itn. Kako dan potem v resnici poteka je pa odvisno tudi od vesolja. Včasih nam jo "zagode" ali pa kot rečeno nam malo popestri naš okvirni plan, zato je potrebno biti v danih trenutkih spontan in biti brez pričakovanj. Nikoli ne veste, kaj vam lahko dan prinese. Važno je, da to poskusimo sprejeti mirno in da smo zmožni dati na stran tudi še tako obvezno delo, da se ne obremenjujemo s tem, koliko smo opravili in koliko še ne. Tako ali tako vemo, da nas bo delo počakalo za dve, tri ure, če se vmes kam odpravimo in da lahko z njim mirno nadaljujemo. Mi si krojim svoj čas. Tako, da biti zavesten v trenutkih, da samo smo in da poskušamo uživati, ne glede na zunanje okoliščine, to je naša prava pot. Danes vsem tistim, ki to berete, želim da poskusite maksimalno izkoristiti dan, kakršen bo bo in enostavno biti v nepričakovanju. Ne obžalujte ničesar. Če vas kaj potegne, da storite, dajte, to vam vaša duša veli, da to potrebuje. Bodite radostni, najdite radost V SEBI. Bodite! Na nove začetke.