petek, 31. december 2021

Leto 2022, nov začetek

 "Kamorkoli grem in kjerkoli sem, izkušam ljubezen in sem ljubezen."

To je moje vodilo za leto 2022. 

Verjamem, da bo leto 2022 zanimivo. Bo težko leto, polno preizkušenj. Moč bomo našli v nas samih. Notranja moč, da se bomo postavili za sebe, za svoja prepričanja, da bomo resnično sledili sebi. Upamo na najboljše, smo optimisti in nismo črnogledi. Naj nas prepričanja drugih in mnenja ne obrnejo stran od lastne resnice. V tisto kar verujete, to ste. Naj nas vodi srce in ne razum. Bodimo strpni in potrpežljivi do sebe in do drugih. Jaz sem, ki sem.

Predvsem se imejmo radi in zaupajmo vase, v svojo pot. Pot, ki nas bo vodila na cilj. Cilj, ki smo si ga izbrali, zaželeli. Ko se nekaj začne, se tudi nekaj konča. Z razlogom. 

Bodimo ljubezen.

Hvala, hvala, hvala.

Vse dobro v letu 2022.

Nina

Pred desetletjem nazaj

Danes se dotikam zgodbe o tem, kako sem se pred leti srečala s terapijo "reiki" in kako me je ta hvaležna tehnika zdravljenja pripeljala do te točke kjer sem sedaj. Hvala moji terapevtki, da mi je pri tem pomagala, me vodila.

Pred več kot desetimi leti sem doživela preobrat. Mogoče ga vsak kdaj doživi, mogoče se nam skozi  našo življenjsko pot ponavlja.

Zelo dolgo sem namreč živela samo v svojem umu, nisem udejanjala svojih želja. Imela sem jih namreč veliko. Vse je obstajalo samo v mojih mislih, besedah. Dejanj je bilo zelo malo ali nič. Bila sem zelo črnogleda glede vsega, preveč sem se prepuščala svojemu egu, strahu. Bila sem zelo introvertirana. To je bilo takrat moje življenje. To življenje je bilo edina, kar sem takrat poznala. Ta je uničevala moje fizično, mentalno in duhovno telo. Fizično nisem bila nikoli preveč aktivna, rada sem jedla. S hrano sem nadomeščala očitno neko pomanjkanje. Pomanjkanje v smislu da nisem počela stvari v življenju, ki sem jih globoko v sebi želela. Nato sem se znašla na točki, ko se je moje fizično telo obrnilo proti meni. Vse kar nisem živela, vse kar nisem udejanjala, čeprav sem v sebi želela, vse je privrelo skozi slabo počutje mojega telesa. Prišlo je do jutranjih slabosti, bolečin v želodcu, nespečnost ipd. Lahko bi rekla, da so vsi moji strahovi privreli na plan. 

Takrat sem dojela, da potrebujem v življenju narediti nov korak, da resno potrebujem spremembo, česar me je bilo najbolj strah. Vedela sem, da sama ne zmorem, potrebovala sem pomoč. Drugačno pomoč. Rešila me je moja draga sorodna duša, ki me je že nekaj časa prepričevala naj poskusim s terapijami, alternativo z reiki-jem, a sem zaradi svoje trme mogoče strahu odlašala. Reakcije mojega telesa so me dejansko prepričale, potisnile v to in odločila sem se da poizkusim. Nisem imela nič za izgubiti.

Terapije so potekale tedensko in z vsakim tednom so se poznale spremembe v počutju, dojemanju sebe in okolice. Z lastnim trudom sem počasi spreminjala svoj tok življenja, seveda na boljše. Postajala sem bolj samozavestna, udejanjala sem veliko več kakor prej, odpirala so se nova poznanstva, ljubezen. Ljubezen do sebe. Svet sem začela dojemati na drugačen način. To je bilo notranje vedenje, da je nekaj večjega med nami in predvsem v nas. Zavedati sem se začela, da v svojih dejanjih delujem preveč skozi svoj ego oziroma um in ne znam delovati skozi svoje srce. Z gledanje skozi srce, sem lažje sprejemala tudi neprijetne situacije in jih spreobračala v nekaj dobrega, v izkušnjo, ki te želi naučiti nekaj novega, ti dati novo spoznanja o sebi in tudi drugih. 

Poleg terapij, je bil eden od korakov k spremembi tudi ta, da sem vzela svoje telo v roke in začela končno skrbeti zanj. Začela sem tudi ustvarjati, to kar mi je bilo dano od rojstva. Moj dar, da sem ustvarjalna. Premalo sem cenila svojo sposobnost in da je to ena od mojih najboljših vrlin, ki jo potrebujem zase in da imam na tem planetu, v tem življenju nek višji namen. Kot vsak izmed nas.

Nova poznanstva so me pripeljala tudi do svojega sedanjega partnerja, s katerim sva si ustvarila družino. Z njim sem izkusila najlepše trenutke zaljubljenosti, ljubezni in dojemanje kako se lahko dve duši povežeta predvsem duhovno. Že na začetku naju je povezoval občutek domačnosti, ki je prisoten še danes. Hvala TI.

Reiki je bil zame način kako ozavestiti vse kar doživiš čez dan in kako ostaneš optimist ne glede na vse kar ti pride naproti v življenju. Vsi delamo tudi napake v življenju, da nas občasno spremljajo tudi spodrsljaji, turbulence, slabi dnevi..."ego-tripi". To sto tisti trenutki, ki nas le spomnijo, da se da vse popraviti in da je vedno lahko bolje. Da lahko storimo stvari drugače, boljše. Vsak dan. Moj največji dar sta danes moja dva nadobudna, živahna otroka MIHA ELIJA in ZOJA, za katera sem izjemno hvaležna. Hvala vama, da sta me izbrala za svojo mamo. Vsak dan me naučita novih spoznanj o sebi, kako biti boljši človek. Zelo sta iskrena in ljubeča, vidita tisto kar odrasli včasih pozabimo. Pozabimo živeti, na polno, brez strahu, biti malo otročji, predvsem pa brezskrbni.

Hvala vsem dušam, ki jih poznam in ki sem jih v tem obdobju spoznala. Hvala, da ste del mene.

Blagoslov.