Globoko v sebi vsi vemo, da ne moremo spremiti drugih, spremenimo lahko le sebe. Kako? Na način, da začnemo gledati na vse situacije z drugega zornega kota. No tako si to jaz predstavljam. Vsak od nas je res svet zase. Z nekaterimi ljudmi se razumemo, z nekaterimi pa žal ne. Ne gremo vsi skupaj, pa čeprav smo vsi iz istega "neba". Smo ljudje, ki se na svetu skušamo razumeti z vsemi, ki nam pridejo na pot, vendar na koncu ugotovimo, da žal to ne mora biti tako. A na koncu rabimo to le SPREJETI. S sprejemanjem si olajšajmo življenje. In se ne OBREMENJUJEMO več, zakaj ni to tako, zakaj ni drugače. Zakaj ni drugače? Tako pač je. Nekatere stvari pač ne moremo spremeniti. Pomembno je, da se nehamo obremenjevati. Na koncu vedite, da živimo res zase, da potrebujemo živeti res za sebe, da v prvem koraku osrečimo sebe, potem pa druge. Tega ne pozabimo. Vsi delamo napake v življenju, to je NORMALNO. Če se tega zavedamo, recimo hvala in si odpustimo in nato odkorakamo NAPREJ. Če se želimo spremeniti, se moramo tega začeti ZAVEDATI IN NEKAJ ZA TO TUDI STORITI. Potem stopamo naprej in ne gledamo več nazaj. Gledanje v našo preteklost so le izkušnje, ki so nas naučile kako živeti zdaj. Tako, da res skušajmo živeti zdaj. Mislim, da nam to vsem malo manjka.
Naredimo danes in jutri tisto kar mislimo, čutimo da je prav.
Za vsak napredek v življenju pa potrebujemo kanček POTRPEŽLJIVOSTI. Vsaka sprememba zahteva ČAS. In ta nam je dan vsak sleherni trenutek v življenju. Zato si dajmo čas, da počasi preobračamo svoje liste sprememb v življenju. Takrat, ko bo nastopil trenutek in bomo lahko neobremenjeni stopili pred ljudi, s katerimi se ravno ne razumemo najbolje in s tem ostali zvesti sebi, takrat lahko dvignemo zastavo zmage in se je veselimo.
MISEL ZA DANES: "Sem to kar sem in se popolnoma sprejemam. Če me drugi ne sprejmejo je to pač tako. Jaz se imam rad/a in to mi je dovolj. Hvala, ker lahko sem."
Blagoslov vsem, ki berete moj blog. Vsaj vem, da se pa mogoče dotaknem kakšne dušice. HVALA!
Nina Rozina
