četrtek, 29. september 2011

Hvala, da ste

To posvečam vsem bodočim dušam, ki prihajajo na ta svet in vsem tistim, ki so odšle in vsem, ki smo tu, ZDAJ.

Drage božanske energije,
vedite, da ste čudovite v vseh vidikih. Bodite nam in sebi luč, rastite in se učite. Vsak sleherni dan nas opominja, da je ne glede na preteklost, ta nov dan za nove začetke. Vedno se lahko poberemo in vstanemo, kot to znajo otroci. Ko padejo se znajo vedno pobrati. Naj bodo oni naši največji učitelji. So čista ljubezen, ko se rodijo in ostanejo takšni, če jim le damo možnost, da to izrazijo. Naj bodo naši otroči največji učitelji za nas same in naše bližnje. Živijo v sedanjosti in se ne ozirajo na šreteklost in ne tuhtajo na prihodnost, kot mi odrasli. Živijo res v danem ZDAJ, kar je za nas odrasle velika sprememba, saj nas niso tega tako učili. Vendar se vedno lahko potrudimo za spremembe, če le to srčno želimo. Pustimo malo naš um na vrvici, kjer bo lebdel nad nami in samo bil, ter zaupajmo svojim notranjim občutkom, intuiciji. Je naša najboljša prijateljica. Učimo se. Uživajmo brezskrbno. Vem, lahko je govoriti, udejanjiti je pa druga stvar. Vendar se da.
Tisti, ki so nas zapustili, vendar nas niso. Vedno se nekako z nami. Pokličemo jih lahko vsak trenutek v dnevu, saj so tam, da pomagajo. Nam in ostalim, da se končno spomnemo zakaj smo na tem svetu in da ni vse hudo. Zgoraj so, da nas spodbujajo in nam priskočijo na pomoč, kadar jo potrebujemo. Nekaterim je težko spustiti jih iz našega okrilja, vendar vedite da to potrebujejo, da gredo naprej. Vedno jih nosimo s seboj v naših srcih, ker smo nekako povezani. Smo povezani, eno. Vsi smo z iste energije, vendar se ne zavedamo še tega. Ko se bomo, bo lažje za vse. Svet bo lepši, kar že je. Ostati močan v težkih trenutkih je težko, vendar so nam vedno v uteho. Če nas samo spomin na njih osreči, je to že zelo veliko. Prinašajo ljubezen z vsemi čudovitimi Božanskimi energijami, ki nas obkrožajo vsak trenutek dneva. Samo ozavestiti potrebujemo to.
Blagoslov vsem, ki to berete in tistim, ki ste še naprej z nami ali pa še boste. Smo ljubezen, ki je prišla na svet nekaj spremeniti in ensotavno biti, obstajati. Hvala, hvala, hvala!

četrtek, 15. september 2011

Biti luč sebi in drugim

Danes je dan, ko se lahko spomnimo s čim vse smo bili do sedaj blagoslovljeni. Spomnite se svojih najlepših in najboljših trenutkov v svojem življenju. Kdaj ste se imeli najbolj fino in ste uživali v čisti svoji popolnosti brez kakršnih koli ovir? Ali ste pripravljeni danes spet ponovno oživeti stare dni? Vedno jih lahko. Zavedajte se, da smo sposobni sami sebi pričarati najlepši dan tudi če je zunaj turobno, deževno. Poglejte v svoje srce, kaj vidite? Jaz vidim samo najlepše ta trenutek, kako svet deluje, kako univerzum poskrbi, da obstaja red in da se rabimo včasih enostavno samo prepustiti in biti. Biti prisotni v vsakem dejanju. Zavedno. Kaj pravite, kolikokrat naredite to zase v enem dnevu? Storite to sedaj. Niste sami. Vedno je nekdo z vami, pa čeprav ga fizično ne vidite. Če se vam sedaj v teh dneh pojavljajo same skrbi, vam nasproti prihajajo situacije, ki so ovira, ste v nekem stalnem boju s samim seboj in s tem tudi z drugimi ljudmi. To je znak, da začnemo stvari počasi spreminjati, dojemati v drugi luči. Vedno rabimo najprej spremeniti sebe, če le to želimo. V vsakem slabem počutju lahko vedno prikličite luč. To je tisto, da se zavemo, da je vsaka situacija za nekaj dobra. Se pravi, da jo sprejmemo takšno kot je. Brez razmišljajnja o tem, kako pa kaj bi lahko, ali smo dovolj naredili ipd. Vsak se trudi po svojih najboljših močeh. Če drugi tega ne opazijo je dovolj, da opazite vi sami. Vedite, da tudi sami naredite napake iz katerih se nekaj naučite. Nismo popolni. Lažje je če jih takoj priznamo. Najdite tisti svetlo točko vsakega, ki vam hodi naproti. Poglejte za zaveso in vidite njega ali njo v popolni luči. Tudi sam se trudi in uči, kot vsi mi. Učenje poteka vsak sleherni dan, dragi moji. Odpustite in pojdite z njim z roko v roki. Blagoslov in hvala Univerzum za vse kar si nam pripeljal v naše življenje!

petek, 9. september 2011

Ovire so za preskakovanje!

Kaj so ovire? Ovire so situacije, ki nam hočejo dopovedati, da moramo nekaj za to storiti in sprejeti, da tako pride. To so preizkušnje za nas, da nas utrdijo, da nas naredijo bolj močnejše. Saj veste kako pravijo: "kar te ne ubije, te naredi močnješega!" Res je. Uspeh je vedno za vogalom. Ali prvič, ali drugič, če vam ne uspe takoj. Vedno je tu. Verjamem, da imate tudi vi v življenju situacije ali ste jih imeli, ki so vam ovira, ovira za preskočit. Situacije vedno postavljamo mi sami. Ljudje. Ne padejo same iz nebesa. Smo mogoče nekako vodeni, da drug drugemu postavljamo te ovire, drug drugega krepimo. Nezavedno seveda. To je dobro. Zakaj pa ne bi? To nas bo okrepilo, nas napolnilo za naprej. V vedenje: "Vsi ste močni, že sami po sebi, samo že ozavestiti morate to! Nismo zastonj tukaj na tem svetu, da samo tavamo, ampak, da se učimo. In da učimo. Učimo se kako biti boljši, boljši kot tisti, ki še niso prišli to te točke, ko so se začeli zavedati, da je v nas nekaj več, nekaj kar nas vodi in nas osvetljuje vsak sleherni trenutek. Smo Božji, božanski. Postanimo to zdaj. To naj bo vaš trenutek." Kaj potrebujemo narediti? BIti in se prepustiti. Udejanjati ne samo misliti. Misli nam ne bodo prinesle ničesar. To je potrebno vedno spraviti v dejanje. Vendar si vedno dajte čas. Ne bodite zahtevni preveč do sebe. Ni vam uspelo prvič, kdo pravi da vam ne bo drugič? Zaupajte vase in v vašo zmožnost, da ste to oviro premorani preskočiti kot srna ograjo. Mogoče bo nekomu težko, odvisno od vaše situacije. Vendar v trudu je vse vredno. Mislite z ljubeznijo, udejanjate z ljubeznijo, blagoslavljajte ovire, ljudi, ki vam jih postavljajo. Blagoslov.