sreda, 2. februar 2011

Ponovni vzpon

reka Kolpa; avtor: lasten arhiv
Včasih je potrebno globoko pasti, da se zavemo, kaj imamo danes. Bodimo hvaležni za vse izkušnje, ki so se nam zgodile do danes, dobre ali slabe. Slabe so vedno za nekaj dobre, saj se od njih nekaj naučimo. Tako, da če povzamem, potem če je slabo dobro, je vse dobro. To tudi zavestno vedite, da nismo tukaj da trpimo, ampak smo radostni, da stremimo za lastnimi idejami, udejanjamo stvari, se sami odločamo o njih. Smo samozadostni in samosvoji, ne glede na posledice. Zelo pomembno je da poslušamo srce, um nas bo vedno prevaral. Srce, duša pa ve, vse že vnaprej. Srce bije za nas v tem slehernem trenutku, um pa nam bo nalagal stvari, ki so v prihodnosti, ali stvari, ki se sploh ne dogajajo, ali niso v skaldu našimi srčnimi željami. Izavestimo svojo dušno željo in pojdimo naprej, poberimo se iz tegob in slabih situacij in jih blagoslovimo. Tudi, sama se soočam s tovrstnimi situacijami. Dati si moramo čas in ne biti nestrpni. Potrpežljivost naj bo naše vodstvo. Uživajte v tem kar imate trenutno, predvsem vaše zdravje. Naj vas danes vodi intuicija. Zaupajte svojim občutko, vprašajte se kako se vi počutite v dani situaciji ali kaj vas trenutno privablja in vam govori : "ja, ja, ja to je zate, naredi to". Ne pustite umu, da vas prepriča nasprotno. Naj zasije vaša DUŠA, to je vaše bistvo, to je življenje, premikamo se z njo v toku dogodkov in smo prepuščeni. Naj bo kar bo. Vse je dobro. Hvala, hvala, hvala.

Ni komentarjev:

Objavite komentar